Seveda sem se vprašala: »Zakaj se to dogaja ravno njemu/nam?« A tokrat je bilo to vprašanje v zraku zgolj trenutek ali dva, kajti naslednja misel je bila: »Ne dogaja se njemu ali nam, dogaja se ZA njega in ZA nas.«

Maks se je veselil tekme proti svoji nekdanji ekipi, a se mu še sanjalo ni, da bo tisti vikend preživel v bolnici. Sprva je kazalo na tri dni, a se je zdravljenje podaljšalo na trikrat toliko. In potem šest do osem tednov mirovanja… Zakaj? Zdaj že sam pravi: »Mami, sigurno z razlogom, a ne?«

»Ja, Maks, nekaj te zaustavlja. Začelo se je že pred tremi meseci, z zvinom gležnja. Takrat si tretji dan že brcal, deseti pa treniral. Prehitro je bilo. Zdaj te je zaustavilo nekaj hujšega. Začni poslušati, kaj se ti dogaja. Da ne bi sledilo še kaj. Ustavi se.«

Vedno pravim, da se vse zgodi, kot je prav. Torej, kaj je dobrega v tem, da se ti razlije slepič in obležiš ravno takrat, ko je čas vseh športnih tekmovanj, na katere komaj čakaš in se jih veseliš? A je res možno najti kakšno vrednost v tem?

Pa poglejmo…

Ustavi se

Upočasni svoj tempo. Ni treba, da vsak dan noriš. Ni treba, da se udeležiš vseh tekmovanj. Ni potrebe, da tvoje telo izgori. Telo nam lahko na ta način sporoča, da je čas za umik in regeneracijo. Morda je čas, da si postaviš prioritete v življenju. Morda je čas, da prepoznaš omejitve in jih sprejmeš. Ali pa da začneš ceniti trenutek tukaj in zdaj, ne pa da stalno stremiš v prihodnost in v to, kaj vse še »moraš« doseči. Morda pa lahko odkriješ še kakšen talent, ki si ga doslej zanemarjal. In opaziš kakšen zanimiv znak, ki ti prinaša posebno sporočilo.

Zaupaj

Ko greš v operacijsko, stvari niso več pod tvojim nadzorom. Takrat lahko zgolj zaupaš, da bo vse v redu. Naučiš se sprejeti, da vsega ne moreš obvladovati. Da se je prav zgolj prepustiti in zaupati, da se vse dogaja v tvoje najvišje dobro. Morda se naučiš tudi opustiti strah. Ga prepoznaš, sprejmeš in se zavestno odločiš, da boš ti obvladoval njega in ne on tebe.

Verjemi

Pridejo trenutki, ki te vlečejo »dol«. V temo. Ko vidiš, da nekaj dni po operaciji otrok še vedno bruha. Ne želi jesti niti piti, samo bruha in izgublja težo, ki je že tako ali tako nizka. Ko se ti začnejo pojavljati vprašanja, kaj sledi. Ali lahko gre še na slabše? Ko začneš bruhati od strahu tudi sam. Takrat je čas, da verjameš. Zase in zanj. Verjameš v to, da bo vse tako, kot je prav. Greš »gor«. Jaz imam to srečo, da pri tem nisem bila niti trenutek sama. Z mano je bil ves čas Andrej. Ja, tako je dosti lažje. Dodatna pozitivna energija.

Sprejmi in spusti

V času bivanja se pri tebi izmenja veliko različnega medicinskega osebja. Vsak ima svoje mnenje, malce drugačno od drugega. Nekdo bi dren odstranil takoj, drug bi počakal kakšen dan ali dva… Nekdo bi te napotil domov, drug bi te pustil na opazovanju še nekaj dni… Vse to nas lahko nauči, da resnica ni enoznačna, da obstaja več perspektiv. Tako kot pri vsaki drugi stvari v življenju. Pač sprejmeš in se ne ukvarjaš z vprašanjem »zakaj«, kajti izšlo se bo, kot je najbolje zate. Morda se tako naučimo tudi spustiti potrebo po tem, da imamo vedno prav, in namesto tega cenimo ter spoštujemo mnenje drugega, čeprav se z njim ne strinjamo.

Bodi hvaležen

Ne ukvarjaj se s tem, da ne morejo priti na obisk vsi sorodniki in prijatelji, ampak bodi hvaležen, ker lahko pride otrokov oče. Ne ukvarjaj se s tem, da spiš na stolu, ampak bodi hvaležen, da si lahko ob svojem otroku. Ne ukvarjaj se s tem, kaj dobiš za jesti, bodi hvaležen, da imaš topel in zdrav obrok. Ne išči napak pri zdravstvenem osebju, bodi hvaležen, da skrbijo za tvojega otroka dan in noč. Ne ukvarjaj se s tem, kako dolgo bo trajalo okrevanje, bodi hvaležen, da si živ in zdrav. Takšna situacija te nauči, da nehaš jamrati, česa nimaš, pač pa biti hvaležen za to, kar imaš.

Še bi lahko pisala – od tega, kako se naučiš biti potrpežljiv, do tega, kako lahko razviješ globlje sočutje do drugih, pa boljše prehranjevalne navade, pa…

Najpomembneje od vsega pa je, da spoznaš, da vsaka stiska in težek izziv vodita v rast. Poleg tega pa tudi, kako prav zares deluje zakon privlačnosti – kar daš, to dobiš. Kakor misliš, tako se zgodi. Ko sam oddajaš pozitivno energijo, so okoli tebe ljudje s podobno vibracijo. Pa naj bo to osebje ali tisti, ki bivajo s teboj v istem prostoru. Ko verjameš, da je vse prav, se tako tudi zgodi. Ne tebi, ampak ZATE.

Zato…

💡 Ustavi se. Sprejmi. Spusti. Zaupaj. Verjemi. Bodi hvaležen.💡

Afirmacije na to temo najdete v Afirmacije za otroke, za različna starostna obdobja.

Več nasvetov najdete na Instagram profilu janjaurankarb ali na Facebook profilu Janja Urankar Berčon ali pa se prijavite na prejemanje mesečnih e-novic, tako da oddate svoj e-naslov tukaj.

Na voljo so vam tudi delavnice in predavanja.